Vrsta pikapolonice, ki jo je INRA leta 1982 uvozila za biološki nadzor
Azijska pikapolonica, Harmonia axyridis, ki izvira iz jugovzhodne Azije, je INRA uvozila v Evropo leta 1982. Od takrat ga proizvaja in distribuira več evropskih podjetij strokovnjakom (rastlinjaki in poljščine) ter posameznikom za namene biološke kontrole. Ker se tako kot naše evropske pikapolonice tudi azijska pikapolonica hrani z listnimi uši in drugimi majhnimi žuželkami mehkega telesa: zato se izogiba uporabi pesticidov, zlasti v okviru ekološkega kmetovanja. Težko ga je prepoznati, ker predstavlja veliko variabilnost barv.
Prvič so ga opazili v naravi leta 2001 v Belgiji in hitro kolonizirali vso državo. Leta 2004 so ga našli tudi na severu in vzhodu Francije ter v porečju Pariza. Leta 2009 se je zdelo, da je samo jugozahodna četrt Francije še prosta (glej zemljevid distribucije na mestu stalnega observatorija za spremljanje azijske pikapolonice v Franciji). Prisotna je tudi na Nizozemskem, v Nemčiji in Angliji ter v Severni Ameriki.
Invazivna vrsta, nevarna za avtohtone pikapolonice
Azijska pikapolonica v Evropi velja za invazivno vrsto. Zelo odporen proti zmrzali, ki je bil malo ali brez ali za zdaj parazitiziran, prilagojen številnim okoljem (trave, listavci ali iglavci …), se dobro aklimatizira in se zelo hitro razmnožuje. Še huje, tekmuje z avtohtonimi vrstami pikapolonic (zlasti z našo 7-pegasto pikapolonico) in se celo hrani z njihovimi ličinkami. Zato ogroža ravnovesje ekosistemov in kot tak predstavlja okoljske težave.
Pikapolonica, ki je lahko tudi nadležna za ljudi
Ta eksotična pikapolonica ima še dve pomanjkljivosti: od oktobra se lahko na stotine ali celo tisoče posameznikov zbere in se zateče v katero koli zavetišče, da se zaščiti pred mrazom in prezimi: v drevesni votlini, pod kupom odmrlega listja, pa tudi v hišah. Sožitje z ljudmi ni nevarno (ni nevarnosti za zdravje ali materialne škode v hiši), lahko pa je nadležno, celo neprijetno (te pikapolonice izločajo rumeno in smrdljivo snov, če se počutijo napadene).
Druga težava je, da se ta pikapolonica jeseni prehranjuje tudi s sadjem, kar lahko ogrozi sadovnjake ali vrtove. V Združenih državah so napadi na vinograde povzročili organoleptične napake v vinu. Zdi se, da v Evropi doslej niso poročali o podobnem napadu.
Ta invazija azijskih pikapolonic odpira etično vprašanje: ali ima človek pravico posegati v ekosisteme? Čeprav je biološki nadzor sam po sebi velika stvar, zakaj bi uvažali potencialno invazivne tujerodne vrste, če imamo avtohtone vrste (Adalia bipunctatana primer dve pikapolonici, ki jo je zanimivo pritegniti na vrt) za učinkovito zatiranje listnih uši? Azijska pikapolonica je tu, škoda je narejena, za prihodnost se je treba naučiti.
