Zelene strehe: vrtovi se dvigajo

Starodavna praksa, zelo razširjena v skandinavskih državah

Tradicionalna skandinavska brunarica z zeleno streho

Namestitev vrta na streho ni nedavna praksa. 600 let pred našim štetjem bi viseči babilonski vrtovi že dobro uporabili idejo. V Mongoliji, Turčiji in med nekaterimi indijanskimi narodi je namestitev rastlin na strehah že dolgo del tradicije. V skandinavskih državah so tradicionalne hiše, katerih dvokapna streha prekrita z zelenjem, tudi del pokrajine. Zaradi varčevanja prostora za nekatere, potrebe po izolaciji stavbe pred vročino ali mrazom za druge, so se strešni vrtovi skozi zgodovino odzivali na zelo konkretna vprašanja.

Navdihnjeni s skandinavskimi praksami so Nemci hitro prevzeli zelene strehe, ki so danes pogoste po Renu. Ocenjuje se, da je 15% novih stavb tako opremljenih z zeleno streho in da te zelene strehe predstavljajo skoraj 9 milijonov m2. Francozi so že dolgo precej previdni glede zelenih streh. Prvi strešni vrtovi so v Franciji ugledali luč sveta šele v zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja, njihov razvoj pa je moral počakati do leta 2000, da bi dobil zagon.

Številne prednosti "zelenih" streh

Zelene strehe so predvsem estetske: v osrčju mesta pogled na zelene strehe ugodno nadomesti sivino cinka in betona, na podeželju pa se stavba, pokrita z zelenjem, veliko bolje uskladi s pokrajino … Vendar pa sredstva močno presegajo zgolj dekorativni vidik.

  • Te strehe se obnašajo kot odlični zvočni in predvsem toplotni izolatorji, ki pozimi omejujejo toplotne izgube in poleti hladijo ozračje v stavbah (s preprostim rastlinskim pokrovom debeline 6 cm se temperatura pri talnem nadstropju pod streho zmanjša s 4 na 5 ° C). V mestih zelene strehe omogočajo tudi zmanjšanje mestnih toplotnih otokov ("klasične" strehe shranjujejo veliko toplote), kar pomaga poleti znižati temperaturo zraka v velikih mestih.
  • Strešni vrtovi omejujejo odtekanje deževnice: 50 do 100% vode, ki pade na streho, se zadrži.
  • Življenjska doba hidroizolacijskega sistema stavbe se znatno poveča ali celo podvoji.
  • Prednost za okolje je nesporna: fiksacija CO2 in emisije O2 z vegetacijo, zajemanje onesnaževalnih mikrodelcev, ustvarjanje habitata za prosto živeče živali (zlasti ptice) in s tem pozitiven vpliv na biotsko raznovrstnost.
  • Uporaba prej nezasedenih površin, zlasti za omogočanje mestnim prebivalcem, da vrtnarijo, ali za ustvarjanje novih skupnih zelenih površin ali celo za pridelavo vrtnarskih površin v mestih (mestno kmetijstvo je koncept, ki se v Quebecu razvija že nekaj let: med prebivalci drugi, navdušeni!).

Stvari, ki jih morate upoštevati, preden začnete

Streha vrtca Laplace v Créteilu

Ozelenitve strehe ni mogoče improvizirati. Naklon strehe, zidanje, hidroizolacija, estetika, vzdrževanje, zalivanje, toliko vidikov, ki jih pri pripravi projekta ne smemo spregledati.

  • Ali bo okvirna konstrukcija (les, jeklo, beton itd.) Podpirala prekomerno težo? Kako zagotoviti trajnost in popolno tesnjenje instalacije?
  • Katere rastlinske vrste izbrati, katerim se je treba izogniti (odvisno od potrebe po vodi, občutljivosti na veter, vzdrževanja, koreninskega sistema, teže in velikosti odraslih posameznikov itd.)?
  • Ali se boste odločili za obsežno obnavljanje (preprosta rastlinska "preproga", nameščena na tanki podlagi), polintenzivno (večja raznolikost rastlin za dekorativni rezultat) ali intenzivno (se pravi pravi strešni vrt)?
  • Boste izkoristili priložnost za popolno prenovo strehe?
  • Kakšen proračun imate (cena na kvadratni meter je zelo spremenljiva: od manj kot 100 € / m2 za najpreprostejše namestitve do veliko več za pravi vrt, ki bo nameščen na popolnoma prenovljeno streho)?

Za lažje razumevanje vaših potreb in tehničnih omejitev, ki jih je treba upoštevati, vedite, da so podjetja specializirana za izdelavo in montažo zelenih streh.

Ali se zelene strehe spodbujajo?

V Nemčiji dežele ponujajo nepovratna sredstva za tovrstne namestitve, tako kot nekatera švicarska mesta. Začenjamo tudi v Franciji: nekatera mesta (na primer Lille) in oddelki (na primer Hauts-de-Seine) ponujajo premije za zelene strehe. Po drugi strani v Parizu nobena posebna finančna pomoč ne predvideva, da lokalni urbanistični načrt (PLU) predvideva, da morajo prihodnje gradnje in velike sanacije v svoj projekt vključevati spremenljivko vegetacijskega koeficienta (imenovanega "koeficient biotopa") glede na soseske. Zelene strehe bi se zato morale v prihodnjih letih pomnožiti …

Več na spletni strani Adivet (Association des Toitures Végétales)

Vam bo pomagal razvoj spletnega mesta, ki si delijo stran s svojimi prijatelji

wave wave wave wave wave