Predstavitev
Trta spada v družino Vitaceae, natančneje v rod Vitis. Ta liana, saj je ena, uspeva v toplem in zmernem podnebju, v dobro izsušenih tleh, zlasti na pobočjih. Rumeno, zeleno, črno ali modro se grozdje, ki je jagodičje, pojavlja v grozdu.
Je drugo najbolj pridelano sadje na svetu, za agrumi. Pridelujejo ga predvsem v Italiji, Španiji in Franciji, kjer ga pobirajo septembra in oktobra. V Franciji pridelajo približno toliko namiznega grozdja kot vinsko grozdje, rezervirano za vinarstvo.
Sorte
Na svetu je med 5000 in 7000 sort grozdja, v praksi pa se uporablja le majhen del tega bogastva: v Franciji se prideluje komaj več kot 40 sort grozdja.
Vsaka sorta grozdja daje grozdje z lastnimi okusnimi lastnostmi: debelino lupine, gostoto celuloze, semen, bolj ali manj sladko aromo in aromo … Navedimo na primer:
- Muškat de Hambourg (majhen, temen in sladek, s tanko kožico, grozdje AOC Muscat du Ventoux)
- Italia (zelena, velika in hrustljava)
- Alphonse Lavallée (modro-črn, velik, čvrst, debelokož)
- Chasselas (zlati, s tanko kožico in občutljivega okusa, tisti iz Moissaca ima AOC)
- Ribol (velik, črn in ovalni)
Izvor in zgodovina
Trta bi se pojavila v osrednji Aziji, veliko pred Homo Sapiensom. V naravi je dajal (in še vedno, na veselje ptic) drobna zrna. Človek se z njimi dolgo hrani, preden se loti udomačitve ene od teh divjih vrst, Vitis vinifera (ki danes prevladuje v Evropi), od leta 7000 pr.n.št. na pobočjih Kavkaza. Odkritje vinarstva postavimo približno v isti čas. Gojenje vinske trte, sprva omejeno na Bližnji vzhod in sredozemski rob, se je po zaslugi Rimljanov razširilo po vsej Evropi.
Zaporedne selekcije in križanja so skozi stoletja omogočale pridobivanje večjih in sočnejših zrn. Sprva skoraj izključno za vinarstvo, je grozdje vstopilo na mizo Ludvika XIV. V 17. stoletju, njegovo uživanje kot sadje pa je postalo bolj demokratično šele v začetku 20. stoletja.
Prehranske koristi
Glavno bogastvo grozdja je njegovo veliko bogastvo z antioksidanti, predvsem fenolnimi spojinami: resveratrolom in flavonoidi, kot so katehini, kvercetini, antociani … Grozdje ima tako zaščitni učinek proti boleznim srca in ožilja (z ohranjanjem elastičnosti žil), pa tudi proti nekaterim vrstam raka (debelo črevo, bele krvne celice). Njegovi antioksidanti bi omejili tudi oksidacijo LDL-holesterola ("slabega"), visok krvni tlak in nastanek krvnih strdkov. Drugo bogastvo grozdja je njegovo bogastvo z minerali, zlasti manganom, bakrom, fosforjem, kalijem (ki ima diuretični učinek) in železom. Grozdje je tako dober remineralizator. Poleg vitamina C vsebuje vitamine skupine B, ki spodbujajo asimilacijo ogljikovih hidratov (18 g na 100 g, kar ga uvršča med najslajše sadje). S svojimi 69 kCal na 100 g je še posebej primeren za športnike (pomaga pri okrevanju mišic po vadbi) in je idealen za prigrizke čez dan.
Izberite ga in obdržite
Grozdje, ko enkrat pobere, ne zori več. Zrna morajo biti zato zrela, vendar čvrsta in ne posušena, steblo pa zeleno, voljno, a krhko. Bela folija (cvetenje), ki pokriva jedrca, je povsem normalna.
Šopke lahko hranite v hladilniku en teden, v perforirani plastični vrečki. Možno je tudi zamrzovanje celih zrn. Nazadnje, preden ga zaužijete, grozdje dobro sperite, ker je zelo pogosto predelano.
V kuhinji
Sveže, grozdje je tako okusno. Lahko ga skuhate tudi kot torto ali pito ali pa za hrustljavost vstavite nekaj zrn v sadne solate ali na skodelico sladoleda. V slani različici se odlično poda k belemu mesu in perutnini. Mešanim solatam z endivijo in oreščki daje izviren pridih. Postrežete ga lahko tudi s surovo šunko ali sirom. Nazadnje ga poskusite dušiti s kančkom česna, kot prilogo ali na nabodala iz mesa ali rib.
Upoštevajte, da so listi vinske trte užitni: polnjeni, se pogosto uporabljajo v grški, turški in libanonski kuhinji.
